Ko tehnologija posluša srce
Nove generacije medicinskih rešitev na področju kardiologije prinašajo več kot terapije! Prinašajo nove priložnosti za zdravo, aktivno prihodnost.
Največje breme, največja priložnost
Srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti v Sloveniji in EU. Letno zaradi njih v Sloveniji umre približno 7.500 ljudi, kar predstavlja več kot tretjino vseh smrti. Hkrati srčno-žilne bolezni povzročijo velik delež stroškov za zdravstveni sistem in družbo, v EU ocenjenih na 282 milijard € letno.
Med najpomembnejše bolezni sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen ter druge redkejše bolezni.
V Sloveniji smo že leta 2002 pričeli izvajati Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, ki predstavlja pomemben temelj pri obvladovanju tega bremena, a podatki kažejo, da so inovacije na področju diagnostike, zdravljenja in celostne oskrbe še vedno nujno potrebne.
Ključna področja inovacij v srčno-žilni oskrbi
Napredna diagnostika in slikovne tehnologije
Tehnologije, kot so 4D MRI, iterativna CT rekonstrukcija, FFR-CT in digitalna simulacija za načrtovanje posegov, omogočajo izjemno natančnost pri odkrivanju in predhodnem načrtovanju srčno-kirurških posegov
Senzorji in in umetna inteligenca
Nosljivi senzorji in AI omogočajo zgodnje odkrivanje srčnega stanja, personalizirano oceno tveganja in proaktivno obvladovanje bolezni, tudi zunaj kliničnih okolij
Preventiva in obvladovanje bremena bolezni
Do 90 % srčno‑žilnih bolezni je preventabilnih z izboljšanim življenjskim slogom (zdrava prehrana, gibanje, prenehanje kajenja).
Robotika in minimalno invazivni posegi
Roboti in napredna katetrska orodja omogočajo večjo natančnost, manj zapletov in krajše okrevanje po posegih, kar močno izboljšuje kakovost življenja bolnikov.
Tehnološki napredek
Naraščajoča razširjenost srčno-žilnih bolezni in zahteve po personalizirani oskrbi pospešujejo razvoj novih tehnologij. Nosljive naprave (Apple, Fitbit, Withings) omogočajo spremljanje srčnega ritma v realnem času ter povečujejo varnost pacientov. Umetna inteligenca podjetij, kot so Philips in Siemens Healthineers, podpira oceno tveganja in prilagoditev terapij, medtem ko robotika (Intuitive Surgical) in minimalno invazivne metode zmanjšujejo posege na telo in pospešujejo okrevanje.
3D-tisk omogoča izdelavo pacientu prilagojenih srčnih vsadkov, regenerativna medicina pa obeta obnovo srčnega tkiva. XR tehnologija (Microsoft HoloLens v kardiokirurgiji) krepi natančnost med posegi, napredni materiali in tehnike z zmanjšanim sevanjem pa povečujejo varnost bolnikov.
Ob tem podjetja, kot je slovenski MESI, dokazujejo, da lahko tudi inovacije iz manjših okolij pomembno prispevajo k globalnim spremembam.
Pacient v središču digitalnih rešitev
Sodobni digitalni pripomočki postavljajo pacienta v središče obravnave in mu omogočajo večjo vlogo pri lastnem zdravljenju. Nosljive naprave in mobilne aplikacije zbirajo podatke o srčnem ritmu, krvnem tlaku in drugih biomarkerjih ter jih v realnem času prenašajo v integrirane portale, kjer so dostopni bolniku in zdravniku.
Tak pretok informacij izboljšuje razumevanje bolezni, omogoča hitrejše prilagoditve terapije in krepi partnerski odnos med zdravnikom in pacientom. Portali pa dodatno opolnomočijo bolnike z možnostmi, kot so naročanje terminov, dostop do izvidov in varna komunikacija s strokovnjaki.
Integracija teh funkcionalnosti ustvarja temelje za personalizirano obravnavo in boljšo kakovost življenja, saj bolniki aktivno sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo zdravje.
Umetna inteligenca v kardiovaskularni medicini
Umetna inteligenca (UI) hitro spreminja področje kardiologije, saj omogoča natančnejše diagnosticiranje, boljšo napoved tveganj in personalizirane terapije. Algoritmi že danes pomagajo pri analizi CT angiografij za odkrivanje koronarne bolezni (npr. HeartFlow) ter pri zgodnjem odkrivanju atrijske fibrilacije z nosljivimi napravami, kot so Apple Watch in Fitbit. V klinični praksi se uporabljajo tudi pametni stetoskopi, ki z AI algoritmi prepoznajo srčne šume, ter rešitve za napoved srčnega popuščanja z analizo elektronskih zdravstvenih zapisov.
Velik potencial prinaša povezovanje AI z nosljivimi napravami za dolgoročno spremljanje EKG in krvnega tlaka, kar omogoča pravočasno zaznavo akutnih zapletov. Cydar Medical že dokazuje, da lahko AI v realnem času podpira kirurge pri intraoperativni navigaciji, medtem ko slovenski startup Savvy razvija prenosni EKG za enostavno spremljanje srčnega ritma doma.
Skupni raziskovalni projekti in priložnosti za sodelovanje
Razvoj srčno-žilnih tehnologij je izjemno dinamično področje, ki združuje pacientu prilagojeno oskrbo, integracijo umetne inteligence, minimalno invazivne postopke ter uporabo naprednih materialov. Te inovacije obljubljajo večjo učinkovitost posegov in dolgoročno zmanjšanje stroškov zdravljenja.
Evropski okvir Horizon Europe financira projekte, kot sta DataTools4Heart (varno ponovno uporabljanje kardioloških podatkov) in AI4HF (uporaba AI pri srčnem popuščanju). Dodatne priložnosti za raziskave in sodelovanje ponujajo tudi program EU4Health, ki podpira preventivne ukrepe in krepitev zdravstvenih sistemov, ter IHI – Innovative Health Initiative, ki povezuje akademijo, industrijo in kliniko pri razvoju naprednih kardiovaskularnih terapij in digitalnih rešitev.
Da bi lahko v celoti izkoristili njihov potencial, so nujni skupni raziskovalni projekti, ki povezujejo akademske raziskovalce, klinične strokovnjake, industrijo in odločevalce. Če razvijate rešitev ali iščete partnerje, kliknite na naš katalog projektov in organizacij ali oddajte interes za sodelovanje – pomagali vas bomo povezati v pravo partnerstvo.
