Javno naročanje v zdravstvu
Med zakonodajo, potrebami in realnostjo na terenu. Razumevanje financiranja in odločevalcev podjetjem pomaga oblikovati realen poslovni model in prepoznati pravi vstop na trg.
Financiranje zdravstva in javno naročanje
Zdravstveni sistem v Sloveniji temelji na modelu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Obvezno zavarovanje zagotavlja osnovne zdravstvene storitve vsem prebivalcem, pri čemer se sredstva zbirajo prek prispevkov delodajalcev in zaposlenih, pa tudi iz državnega proračuna za določene skupine (npr. brezposelne, študente).
Poleg obveznega sistema obstaja tudi prostovoljno dopolnilno zavarovanje, ki pa se od leta 2023 postopno nadomešča z novim modelom obveznega zdravstvenega prispevka, skladno z interventno zakonodajo.
Sredstva za zdravstvo prihajajo iz več virov:
- prispevki za zdravstveno zavarovanje,
- državni in občinski proračuni,
- neposredna plačila pacientov,
- evropska kohezijska sredstva (za naložbe, opremo ipd.).
Kam se stekajo sredstva in kdo jih razporeja?
Največji del vseh sredstev se kot omenjeno zbere prek prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih zbirata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in tudi Finančna uprava RS (FURS).
ZZZS nato nastopa kot nosilec financiranja storitev in razporeja sredstva po dogovorjenih programih, kar vključuje:
- pogodbe z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebnimi koncesionarji,
- povračila stroškov zdravljenja v tujini,
- plačila za zdravila, medicinske pripomočke in zdravstveni material,
- nadomestila plač in druge denarne pravice iz zavarovanja.
Dodatno se iz državnega proračuna se neposredno financirajo programi kot so:
- zdravstveno varstvo socialno ogroženih in nezavarovanih oseb,
- investicije v zdravstveno infrastrukturo,
- programi javnega zdravja (cepljenja, preventiva, promocija zdravja),
- urgentna medicina in dolgotrajna oskrba,
- sistemske rezerve za stabilizacijo sistema.
Ministrstvo za zdravje torej določa smernice in razporeja proračunska sredstva. ZZZS razpolaga z največjim delom sredstev in sklepa pogodbe z izvajalci. Potem so tukaj občine, ki so odgovorne za financiranje dela zdravstvenih domov in zagotavljanje osnovne infrastrukture. Na koncu so Evropski skladi usmerjeni predvsem v modernizacijo, digitalizacijo in raziskovalne projekte.
V letu 2023 je bilo za zdravstveno varstvo v državnem proračunu predvidenih več kot 686 milijonov EUR, od tega največ za razvoj sistema, podporne dejavnosti, investicije v bolnišnice in delovanje nujne medicinske pomoči.
Največji porabniki zdravstvenih sredstev
Največji porabniki sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so:
- Bolnišnice (sekundarna in terciarna raven)
Pokrivajo največji delež vseh pogodbenih izdatkov ZZZS. Porabijo več kot polovico sredstev za storitve, predvsem za akutno zdravljenje, operacije, onkologijo, urgentno medicino in dolgotrajno oskrbo.
- Primarna zdravstvena dejavnost
Vključuje zdravstvene domove, družinske zdravnike, pediatre, ginekologe ipd. Financiranje poteka preko plačila na število opredeljenih pacientov in programov, kot so referenčne ambulante.
- Zdravila in medicinski pripomočki
Ne smemo seveda pozabiti na zdravila. Stroški za zdravila so hitro rastoč segment, saj se je v letu 2023 se je poraba zdravil povečala za 13 %, kar pomeni več kot 400 milijonov EUR izdatkov.
Pomemben delež predstavljajo tudi draga bolnišnična zdravila in posebni medicinski pripomočki, kot so inzulinske črpalke in stomične vrečke.
- Nadomestila za bolniške odsotnosti
ZZZS pokriva tudi nadomestila plač za čas bolniške odsotnosti, kar je posebej pomemben izdatek v času epidemij ali pri dolgotrajnih boleznih.
Kako poteka naročanje v zdravstvu?
ZZZS vsako leto na podlagi zdravstvenih politik in napovedi pripravi Splošni dogovor, ki določa obseg storitev in način financiranja po izvajalcih (kvote, količine, cene). Če soglasje z deležniki ni doseženo, vlada sprejme Uredbo o programih storitev OZZ, kot se je zgodilo tudi v letu 2023.
Bolnišnice, zdravstveni domovi in koncesionarji nato sklepajo pogodbe z ZZZS. Pogodbe vključujejo obseg storitev, način obračuna, kakovostne kazalnike in nadzor. Večje investicije (npr. gradnje bolnišnic, nabava magnetnih resonanc ipd.) se pa izvajajo prek javnih naročil v skladu z ZJN-3.
Ni skrivnosti, da na tem področju pogosto prihaja do zapletov, kot je drobljenje naročil, neustrezne specifikacije, netransparentni postopki, kar je večkrat izpostavilo tudi Računsko sodišče. Zato je ključno, da je zdravstveni ekosistem čim bolj informiran, transparenten in jasen glede postopkov in možnosti sodelovanja.
Javna naročila v zdravstvu: Zakonodaja in praksa
Področje javnega naročanja v Sloveniji ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je usklajen z evropsko direktivo 2014/24/EU. Ta zakon določa pravila za transparentne, konkurenčne in nediskriminatorne postopke nabav.
Temeljna načela javnega naročanja so:
- enakopravna obravnava ponudnikov,
- nediskriminatornost,
- transparentnost,
- gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev.
Poznamo več postopkov javnega naročanja, ko so:
- odprti in omejeni postopki,
- postopek s pogajanji,
- konkurenčni dialog,
- inovacijsko partnerstvo (posebej v primeru razvoja medicinskih inovacij).
Objava javnih naročil
V Sloveniji se razpisi in javna naročila objavljajo na:
Portal javnih naročil – eNaročanje
Za naročila, ki presegajo evropske pragove, pa so objave na voljo na:
TED – Tenders Electronic Daily
Najpogostejši kriterij je ekonomsko najugodnejša ponudba (MEAT), ki poleg cene vključuje tudi kakovost, rok dobave, trajnost in inovacije. Na javnih naročilih lahko sodelujejo vsa podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije, to so reference, finančna sposobnost, ustrezna dovoljenja, certifikati (npr. CE za medicinske pripomočke).
Gre za strateški dokument, ki usmerja razvoj slovenskega zdravstvenega sistema. Uporabna podlaga za inovatorje, ki želijo prilagoditi svoje rešitve strateškim prioritetam države.